Zaradi ugodnih vremenskih razmer je letos ponovno opažen večji pojav hruševega ožiga. Ker bolezen nima več statusa karantenskega škodljivega organizma, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarja, da morajo za izvajanje zaščitnih ukrepov poskrbeti imetniki rastlin sami in ne več fitosanitarni inšpektorji.
Hrušev ožig je nevarna rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora. Bakterija okužuje številne sadne in okrasne rastline, ni pa nevarna ljudem in živalim. Glavne gostiteljske rastline hruševega ožiga so jablana, hruška, kutina, nešplja, glog, jerebika, šmarna hrušica, japonska kutina, panešplja, ognjeni trn, japonska nešplja in fotinija.
Pri bolj občutljivih vrstah, kot so kutina, hruška in jablana, povzroča sušenje vej in celih rastlin, pri manj občutljivih rastlinah pa se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki. V tem delu leta so lahko okužbe še posledica okužb iz prejšnjih let. Bakterija se lokalno širi z vetrom in dežjem, prenašajo jo tudi čebele, druge žuželke in ptice. Na večje razdalje se širi z okuženimi sadikami. Značilno je, da se večji izbruhi bolezni pojavijo le vsakih nekaj let, ko so ugodni pogoji za okužbo v času cvetenja (ustrezna temperatura in vlaga). Ti pogoji so bili letos izpolnjeni.
Od prvega pojava hruševega ožiga v Sloveniji leta 2001 je sedaj bolezen navzoča povsod in nima več statusa karantenskega škodljivega organizma oziroma varovanega območja v Evropski uniji. To pomeni, da o pojavu bolezni ni treba obveščati UVHVVR, ukrepe za preprečevanje širjenja pa morajo izvajati imetniki sami in ne več fitosanitarni inšpektorji.
Izrezovanje okuženih vej in poganjkov je treba opraviti čim hitreje, ob suhem vremenu in stalnem razkuževanju orodja in rokavic. Izrezati je treba dva do trikratno dolžino prizadetega dela in razkužiti tudi rane v lesu. Izrezane veje je treba previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo.
Okužene rastlinske dele ali rastline se uniči s sežigom do pepela na mestu samem ali na za to določenem zemljišču. Pri sežiganju je treba upoštevati predpise s področja varstva pred požari. Rastline z izrezanimi okuženimi deli in gostiteljske rastline morajo imetniki redno pregledovati in po potrebi ponovno izrezati okužene veje in poganjke. Po vsakem neurju, zlasti pa po toči, je priporočljivo škropljenje z bakrovimi pripravki, da se razkužijo rane v lesu.
Tako kot pri drugih nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmih tudi za hrušev ožig veljajo ukrepi EU za sadilni material gostiteljskih rastlin (sadike, cepiči in podlage). Pridelovalci sadilnega materiala gostiteljskih rastlin morajo v drevesnicah in matičnih nasadih z rednimi pregledi poskrbeti, da so sadike zdrave in brez navzočnosti hruševega ožiga. Morebitne okužbe morajo čimprej odstraniti.
Podrobnosti glede stanja hruševega ožiga na posameznih območjih Slovenije v letu 2024 ter priporočila o ukrepih so dostopna preko prognostičnih obvestil na Agrometeorološkem portalu Slovenije. Za dodatne nasvete glede ukrepov proti hruševemu ožigu se lahko imetniki rastlin obrnejo na izvajalce
javne službe zdravstvenega varstva rastlin.
Vir: gov.si
