Občina Šmartno ob Paki je najmanjša od občin, ki so nastale iz nekdanje velenjske, in spada tudi med najmanjše v Sloveniji. Navkljub temu, pa je vztrajnost in prizadevnost občanov pripomogla k temu, da imamo v občini prav vso pomembnejšo komunalno in socialno infrastrukturo.
Občina obsega 17,8 kvadratnih kilometrov doline spodnje Pake. Na severu se vzpne do Skornega, kjer meji s šoštanjsko občino, na zahodu na mozirsko, na jugu in vzhodu pa na braslovško in polzelsko. Središče naše pokrajine je Šmartno ob Paki, urbanizirano naselje, ki leži na levem bregu v dolini, kilometer in pol nad izlivom reke v Savinijo. Šmartno se je razvilo tudi zaradi ugodne lege ob stiku treh dolin: Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. O naslejenosti pričajo že najdbe iz rimske dobe. Naselje je dobilo ime po cerkvi sv.Martina. Ta je bila prvič omenjena leta 1256. Prvi zapis o gradu Pakenštajn, ki je danes razvalina, je iz leta 1339, ko je postal last Žolneških gospodov. Propadati je začel po letu 1872, ko je njegovo vlogo prevzela Baronija pod njim. Jedro naselja se je razvilo ob cerkvi na levem bregu Pake, danes pa se šiti predvsem proti Malemu Vrhu.
Za razvoj centrale funkcije Šmartnega ob Paki je bila pomembna osnovna šola, ki so jo zgradili že leta 1833. Pomen kraja se je močno povečal po letu 1892, ko so zgradili železnico Velenje-Celje, saj je postal izhodiščna železniška postaja za Zgornjo Savinjsko dolino. Kmalu zatem so odprli poštni urad in v začetku 20. stoletja vzpostavili avtobusno povezavo z Zgornjo Savinjsko dolino. Po prvi svetovni vojni so postavili kulturni dom, v drugi polovici dvajsetega stoletja pa k infrastrukturi dodali še zdravstveno postajo, banko in vrtec.
Občina Šmartno ob Paki pa ni le mreža naselij in gospodarskih dejavnosti. Pečat temu območju dajejo predvsem ljudje, ki so odprti in družabni. Zato so kraji ob spodnji Paki znani predvsem po svojih športnih, kulturnih, vinogradniških in drugih aktivnostih ter dosežkih.
Tekst je povzet po Zborniku raziskovalnega tabora Šmartno ob Paki.
